Na spodnji povezavi lahko poslušate oddajo Torkov Cvirn na Radiu Kum, kjer je Marjana Adamič Hönigsfeld z voditeljico govorilia o predlaganih HE na Savi. Na sporedu je bila v torek, takoj po ponedeljkovem pošiljanju Poziva za ohranjanje reke Save brez (novih) HE in Izjave za javnost v parlament in medijem. Torkov Cvirn: Predlagane HE na Srednji Savi
Kljub Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru evropskega Zelenega dogovora, ki načrtuje, da bo obnova narave v središču načrta EU za oživitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa, so želje ministra za okolje, g. Vizjaka, očitno ravno nasprotne. Po spomladanskih akcijah spreminjanja Zakona o ohranjanju narave se je minister sedaj lotil še spreminjanja Zakona o varstvu okolja. V novem predlogu zakona se ponovno pojavljajo zaostreni pogoji za pridobitev statusa delovanja nevladnih organizacij (NVO) v javnem interesu, ki jih je minister že lansko leto vpeljal najprej v protikoronske zakone in nato še v Zakon o ohranjanju narave. Vendar – to še ni vse. V noveli Zakona o varstvu okolja […]
Več kot petdeset znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov s področij biologije, ekologije in naravovarstva, družboslovja ter predstavnikov naravovarstvenih organizacij je 11. 01.2021 na pristojne državne organe – Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado RS, na poslance, na parlamentarne in zunajparlamentarne stranke ter parlamentarne odbore naslovilo poziv za ohranitev reke Save brez (novih) hidroelektrarn. Poziv je namenjen odločevalcem, naj najdaljše slovenske reke, reke Save, njenih z Naturo 2000 varovanih odsekov ter edinstvenih živalskih in rastlinskih habitatov ne uničijo s trajnimi, megalomanskimi hidroenergetskimi objekti, pač pa naj – nasprotno – vse napore usmerijo v zaščito naravnega rečnega ekosistema in ohranitev bogate biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prihodnost. Prof. dr. Mihael J. […]
Danes so gospodinjstva v zasavski regiji v poštne nabiralnike prejela zloženke skupine Za Savo. Na ta način bodo informacije o načrtovanih jezovih na Savi in njihovih vplivih na okolje dosegle ljudi, ki se jih le-te najbolj tičejo.
Hidroenergija – z uporabo vode, shranjene v akumulacijah za jezovi, za proizvodnjo električne energije – se pogosto predstavlja kot čisti, zeleni vir energije. Toda okoljski stroški gradnje celo enega samega jezu so lahko ogromni, kar občutijo celotni rečni ekosistemi. Omenjeno odlično povzame spodnji film produkcije Terra Mater, ki smo ji dodali slovenske podnapise. Kako do podnapisov? Klik na ikono play, potem pa klik na zobato kolo (nastavitve/settings), ki je v spodnji orodni vrstici videa na desni strani in potem subtitles/podnapisi/CC in tam nastavite Slovenian.
K sodelovanju vabijo odrasle, ki spretno vihtite pisala in s poezijo lepšate ta svet in tiste, ki v fotografije radi ujamete posebne trenutke. Prav tako vabimo k sodelovanju otroke katerih male ustvarjalne glavice rade rišejo in uživajo v stripih. Tema letošnjega natečaja je »Reka Sava«. Rezultate bomo razglasili 8. februarja 2021, na slovenski kulturni praznik, zadnji dan za oddajo pa je 30. 1. 2021! Fantastična knjižna nagrada čaka avtorje najboljših treh pesmi, fotografij in stripov! Želimo Vam obilo inspiracije in ustvarjalno delo v sončnih in senčnih zimskih dneh ter Vas prijazno in v velikem pričakovanju vljudno vabimo k sodelovanju. Več informacij o tem kako sodelovati lahko najdete na naši spletni strani […]
Evropske reke so polne jezov. Nedavna raziskava je ugotovila, da je bil v povprečju na vsakem kilometru evropske reke zgrajen vsaj en jez.1 Slednji imajo neizmerno negativne hidrološke in okoljske posledice za naše reke! »Na evropskih rekah je med 0,6 in 1,8 miljona jezov.«2 Ohranjenost evropskih rek je slaba, saj jih le 40 % dosega dobro ekološko stanje in s tem cilje Vodne direktive Evropske unije.3 Med leti 1970 in 2012 so se populacije vrst, ki prebivajo v evropskih mokriščih (reke, jezera, delte) zmanjšale za 81 %.4 Kot posledica jezov, so reke vse manj povezane, hkrati pa se za jezovi nabira kar četrtina vseh sedimetov, ki bi sicer po naravni […]
