Srednja Sava med Medvodami in Vrhovim je edini še ohranjeni daljši sklenjeni odsek Save v Sloveniji. Na tem območju je rečni ekosistem še dovolj ohranjen, da tvori veliko različnih habitatov (brzice, tolmuni, prodišča, mrtvice, … ) ki so življenjski prostor številnih domorodnih in zavarovanih vrst.

Velik del srednje Save je zato zaščiten kot območje Natura 2000 Sava Medvode – Kresnice, kar nekaj pritokov pa ima status naravnih vrednot. Hribovje zasavske soteske s tamkajšnjimi pritoki Save je zaščiteno kot območje Natura 2000 Kum.1,4

V srednji Savi živi tretjina (preko 30) slovenskih sladkovodnih ribjih vrst, med njimi jih je kar 12 varovanih po Habitatni direktivi.2,3,5,10 Te vrste so denimo sulec (Hucho hucho), platnica (Rutilus virgo), kapelj (Cottus gobio), blistavec (Telestes souffia), zvezdogled (Romanogobio uranoscopus), upiravec (Zingel streber) in druge. Srednjo Savo oziroma njene pritoke poseljujeta tudi donavski potočni piškur (Eudontomyzon vladykovi), ki je endemit črnomorskega povodja, ter rak navadni koščak (Austropotamobius torrentium).2,3,4 V rečnih brežinah in na prodiščih gnezdijo ptice, kot so breguljka (Riparia riparia), vodomec (Alcedo atthis), mali martinec (Actitis hypoleucos) in mali deževnik (Charadrius dubius).6 Na območju srednje Save ima svoj dom tudi vidra (Lutra lutra), ki je kot plenilka v vrhu prehranjevalne verige rečnega ekosistema.

Reka Sava je izjemno bogata tudi s podzemnim vodnim živalstvom – nevretenčarji (predvsem majhnimi rakci). Te živali naseljujejo prostorčke pod rečno strugo, recimo v prodiščih, najdemo pa jih tudi v podzemnih vodonosnikih, ki obdajajo reko. Podzemni nevretenčarji skupaj z mikroorganizmi čistijo vodo.7 Srednja Sava na območju Ljubljanskega polja je ena od globalnih vročih točk podzemne biodiverzitete.8 Veliko teh vrst živi na zelo majhnem območju in uničenje že samo dela reke lahko zanje pomeni dokončno izumrtje.

Z biološkega vidika je zanimiv tudi širši obrežni pas; na plitvih prodnatih tleh, zlasti na območju Ljubljanske kotline, so prisotni suhi travniki, kjer rastejo lilije in več vrst orhidej. V skalovju zasavske soteske pa zaradi specifične klime uspevajo dealpinske rastlinske vrste, ki jih v osrednji Sloveniji sicer ne najdemo (npr. dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) in marjetičastolistna nebina (Aster bellidiastrum)).

 

Viri:

  1. Atlas okolja, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja
  2. Ribiški kataster, https://webapl.mkgp.gov.si/apex/f?p=146
  3. Povž, M., Gregori, A. in Gregori, M. 2015. Sladkovodne ribe in piškurji v Sloveniji. Zavod Umbra, Ljubljana, 293 str.
  4. http://www.natura2000.si/
  5. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=LEGISSUM%3Al28076
  6. Mihelič T., Kmecl P., Denac K., Koce U., Vrezec A., Denac D. (eds.). 2019. Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. – DOPPS, Ljubljana.
  7. Mori, N. et al. 2020. Pogled pod površje – živi svet v podzemnih vodah rečnih nanosov. Vodni dnevi 2020.
  8. Prevorčnik. S. et al. 2019. Interstitial fauna of the Sava River in Eastern Slovenia. NATURA SLOVENIAE 21(2): 13-23
  9. Žibrat U. 2012. Development of a new biotic index based on hyporheic fauna for water quality determination in lotic ecosystems. Dissertation. Nova Gorica, 83 str.
  10. Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo Slovenije, www.biosweb.org