Škoda za ljudi

Sprememba ravni podtalnice

Z zajezitvijo reke se prekine naravna komunikacija med reko in podzemno vodo,^1,2,9 nivo podtalnice pa se spremeni. Višanje podtalnice pomeni, da je le-ta bolj izpostavljena zunanjim vplivom in onesnaženju, hkrati pa obstaja večja verjetnost za poplavljanje obstoječe infrastrukture in stavb.⁹ Nižanje podtalnice pa lahko pomeni njeno slabšo dostopnost in slabšo kakovost.²

Raziskave so pokazale, da je po izgradnji HE Zlatoličje podtalnica na Dravskem polju upadla, neposredno ob hidroelektrarni celo za devet metrov, ter spremenila smer.³ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pa je ob merjenju gladine podtalnice na Kranjsko-Sorškem polju ugotovila, da se je gladina podzemne vode ob izgradnji HE Mavčiče leta 1986 sprva zvišala v povprečju za šest metrov. Zaradi zamuljevanja brežin in dna akumulacijskega jezera pa je sčasoma prišlo do zmanjševanja napajanja podtalnice in zniževanja nivoja le-te.⁴

Na podtalnico vpliva tudi dejstvo, da z zajezitvijo in regulacijo reke izgine obrečni poplavni prostor z bogatim rastlinstvom. Ta deluje kot biološka čistilna naprava, blažilec poplav in naravna rezerva vode, s katero se napaja podtalnica, kadar vodostaj v rečni strugi upade.^2,5

Kopičenje mulja, smrad in toplogredni plini (TGP)

Mulj se kopiči pred pregrado hidroelektrarne in ga je potrebno odstranjevati, občine bodo morale najti lokacijo za njegovo odlaganje. V primeru, da se mulja ne odstrani, ampak se ga le spere po reki navzdol, ima to lahko izrazito negativne posledice za vodo in vodni ekosistem (pomor iker in vodnih živali, poslabšanje kvalitete vode, dolgotrajna kalnost).^1,5,7,8

V mulju se nalagajo strupene snovi, kot so razne kemikalije (npr. pesticidi) in težke kovine, ki so nevarne tako za živali kot ljudi.^2,6

Mulj in za jezom nakopičen organski material gnije, zato ima neprijeten vonj, anaerobni procesi v mulju pa proizvajajo pline, kot sta žveplovodik in toplogredni plin metan (CH₄),⁶ ki ima večji toplogredni potencial kot ogljikov dioksid.¹⁰ Raziskave so pokazale, da se visoke emisije metana v nasprotju s splošnim prepričanjem pojavljajo tudi v akumulacijah v zmernem podnebnem pasu in ne le v tropih.^10,11

Čeprav politika in elektrogospodarstvo hidroelektrarne predstavljata kot rešitev za podnebne spremembe, so akumulacije v resnici tudi vir TGP.¹⁰

Slabšanje kvalitete vode

Zaradi porušenja naravnega delovanja reke in sprememb v sestavi vodnih organizmov reka izgubi svojo samočistilno sposobnost.⁶ Nastanek akumulacije negativno vpliva na podzemne oziroma intersticielne nevretenčarje in mikroorganizme, ki so zelo pomembni za samočistilne procese voda. Mulj, ki se nalaga v dnu akumulacij, namreč zamaši prostorčke med prodniki (intersticij), kjer živijo ti organizmi, in zmanjša njihovo preskrbo s kisikom.^1,2

Nenadno nihanje vodne gladine ogroža varnost ljudi

Spomnimo na tragedijo na reki Soči julija 2020.¹²

Estetsko opustošenje krajine

Nacionalna turistična organizacija s fotografijami divjih, prosto tekočih rek in naravnih jezer Slovenijo predstavlja kot zeleno, neokrnjeno destinacijo.¹³ Turisti v Slovenijo ne prihajajo zaradi betonskih bregov rek in jezov hidroelektrarn.

Kaj pa poplavna varnost?

Zagovorniki gradnje hidroelektrarn pogosto poudarjajo povečanje poplavne varnosti, ki bi jo omogočila prav izvedba hidroelektrarn. Vendar hidroelektrarne niso edini način za doseganje poplavne varnosti in lahko predstavljajo tudi nov vir tveganja za nesreče iz naslednjih razlogov:

možnost porušitve jezu in posledične poplave ter nevarnost za ljudi in premoženjsko škodo
pri potovanju skozi verigo HE se povečuje hitrost poplavnega vala.¹⁴To pomeni večjo intenzivnost poplav pod verigo elektrarn, ki se potencira z vsako naslednjo pregrado.
HE lahko vplivajo na protipoplavno zaščito le pri manjših poplavah. Noben jez ali akumulacija ne moreta zdržati visokih vodnih količin ekstremnih poplav,¹⁵ kar kaže tudi primer katastrofalnih poplav na Dravi leta 2012
zamuljevanje akumulacij, ki zmanjšuje njihovo prostornino in s tem tudi količino vode, ki jo le-te lahko prevajajo¹⁸
regulacija struge ob izgradnji HE reko odreže od njenih naravnih razlivnih površin, ki bi ublažile poplave, utrditev brežin ali izvedba nasipov ob strugi pa poveča hitrost odtekanja vode in s tem poplavno nevarnost dolvodno od regulacije.¹⁸ Večje poplave lahko nasipe tudi poškodujejo; če nasip ob poplavi popusti le na enem mestu, so bo voda razlila po poplavnem območju,¹⁸ na kar nas spominjajo dogodki na Ptujskem polju v letu 2012.²¹ Nasipi so problematični tudi z vidika, da dajejo prebivalcem občutek varnosti, ki pa je lahko varljiv; območja, ki jih nasipi varujejo, se v gospodarskem in poselitvenem smislu še naprej nemoteno razvijajo, s čimer se njihova ranljivost neprestano povečuje. Preprečevanje razlivanja reke po njeni naravni poplavni ravnici onemogoča blaženje poplavnega vala in hkrati siromaši obvodne ekosisteme.¹⁸

Evropska agencija za okolje opozarja, da je zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti pričakovati še več ekstremnih dogodkov, močnejših nalivov in pogostejše in intenzivnejše poplave. Povečano tveganje za poplave je opredeljeno tudi za večji del območja Slovenije (kontinentalna regija Evrope).^16,17

Zaradi vseh možnih tveganj se ob izgradnji HE tako zahteva izvedba novih gradbenih protipoplavnih ukrepov, ki poslabšujejo stanje vodotokov. Poplavno varnost se lahko zagotovi tudi neodvisno od gradnje HE in na bolj sonaraven način, z upoštevanjem izboljšanja ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda.²²

V zadnjem času se uveljavljajo zahteve po obnovi kanaliziranih vodotokov in vračanju le-teh v bolj naravno stanje. Ugotovljeno je bilo, da imajo t.i. ekoremediacijske metode večinski učinek (nad 70%) pri doseganju varstva pred poplavami v primerjavi z drugimi metodami.¹⁹ Na pomembnost opuščanja umetnih regulacij vodotokov opozarja tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 na ravni Evropske unije v okviru evropskega Zelenega dogovora, katere cilj je med drugim obnova najmanj 25.000 km evropskih rek v prosto tekoče.²⁰

Z renaturacijami damo lahko rekam več prostora in prispevamo k varstvu pred poplavami, predvsem s ponovno vzpostavitvijo rečnih okljukov, omogočanjem obstoja mokrišč in povezavo reke z njenimi naravnimi poplavnimi ravnicami.²² Ti ukrepi imajo številne pozitivne vplive tudi na podtalnico, naravo in ljudi.² Omogočajo ublažitev poplavnih valov, vpijanje vode, vzpostavljanje naravnih in zelenih površin ter zadrževanje voda na mestu nastanka.⁵ Ob tem moramo omejiti tudi gradnje na poplavnih območjih.

Voda zahteva svoj prostor v strugi, pa tudi v širšem rečnem prostoru, ki smo ga ljudje marsikje omejili in si ga prilastili. Poplave obravnavamo kot naravno nesrečo in nanje pogosto gledamo z negativne strani, čeprav gre v resnici za naraven pojav, ki je potreben za ohranjanje vodnih in obvodnih ekosistemov.²²

Avtor: Paul Veenvliet

Viri:

Mori, N. et al. 2020. Pogled pod površje – živi svet v podzemnih vodah rečnih nanosov. Vodni dnevi 2020.
Kralj A. 11. 10. 2020. Tveganja gradnje »zelenih« HE na Savi: od izumrtja rib do ogrožene pitne vode. 24ur.com
Žlebnik L. 1982. Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. Geologija 25/1, 151-164, Ljubljana.
Uhan, J. (ur.) 2014. Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji: poročilo o monitoringu v letu 2012. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.
Mccartney. M., Sullivan C. in Acreman M. 2001. Ecosystem impacts of large dams. Background Paper Nr. 2, Prepared for IUCN / UNEP / WCD. International Union for Conservation of Nature and Natural Resources and the United Nations Environmental Programme.
Toman, M. J. 2020: Gradnja hidroelektrarn je eden najbolj destruktivnih posegov v rečni ekosistem.
Kondolf M.G. 1997. Hungry Water: Effects of Dams and Gravel Mining on River Channels. Environmental Management Vol. 21, No. 4, pp. 533–551.
Močnik, B. 11. 01. 2018. Reka mulja usodna predvsem za ikre. Delo.
Bavčar J. 10. 06. 2019. Viri pitne vode: količino podzemne vode bolj ogrožamo sami kot podnebne spremembe. Delo in dom (elektronska oblika).
Deemer B. R. et al. 2016. Greenhouse emissions from reservoir water surfaces: a new global sythesis.BioScience, Volume 66, Issue 11, Pages 949–964.
Maeck , A. et al. 2013. Sediment Trapping by Dams Creates Methane Emission Hot Spots. | Environ. Sci. Technol. 2013, 47, 8130−8137.
Vorkapić M. 29. 07. 2020. Na tem mestu že več utopitev, vse zaradi nenadnega dviga vode. 24ur.com
Slovenska turistična organizacija, 2020.
Rak. G. in Brenčič, M. 2020. Optimizacija obratovanja verige hidroelektrarn na spodnji Savi v času poplavnih dogodkov – optimization of hpps chain operation on the lower Sava during flood events. Acta hydrotechnica 32/57, 91-106. Ljubljana.
Šelek M. 29. 08. 2020. Slovenija, dežela čedalje pogostejših poplav? Novice.svet24.si
European Environmental Agency, 2017.
European Comission.
Trobec, T. 2011. Vodogradbeni protipoplavni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem hudourniških poplav kot sestavni del obvladovanja poplavnega tveganja = Structural measures as an integral part of flash flood risk management. Dela 35, 103-124.
Vovk Korže, A. in Vrhovšek, D. 2007. EKOREMEDIACIJE ZA DOSEGANJE OKOLJSKIH CILJEV V SLOVENIJI. Revija za geografijo 1-2, 39-53
European Comission, 2020
Milošič F. 08. 11. 2012. HE Formin – največje gorje Ptujskega polja. Delo.
Frantar P. 2008. Poplave – njihove značilnosti in poplavne razmere v Sloveniji. Geografski obzornik, letnik 55, št. 3, st. 10-16.

IME PIŠKOTKA	TRAJANJE	OPIS
moove_gdpr_popup	1 leto	Shrani uporabnikove preference politike piškotkov
pll_language	1 leto	Shrani uporabnikove preference glede izbora jezika

Ime piškotka	Trajanje	Opis
_ga	2 leti	Google Analytics Zabeleži razlikovanje med uporabniki in sejami.
_gid	1 leto	Google Analytics Zabeleži novo sejo ali novega uporabnika.

Škoda za ljudi

Sprememba ravni podtalnice

Kopičenje mulja, smrad in toplogredni plini (TGP)

Slabšanje kvalitete vode

Nenadno nihanje vodne gladine ogroža varnost ljudi

Estetsko opustošenje krajine

Kaj pa poplavna varnost?

Viri:

Društvo Eko krog

Inštitut Lutra

Zavod Leeway Collective

Civilna iniciativa ZaSavo

Balkan River Defence

DPRS

Mladi za podnebno pravičnost

CI za ekosocialno družbo in razvoj Zasavja

Želite izvedeti več?

Prijavite se za prejemanje naših novic in obvestil.