Sava pripada donavskemu povodju. Ima dva izvira v vzhodnih Julijskih Alpah, ki se kot Sava Dolinka in Sava Bohinjka združita pri Radovljici. Največ vode ima v času jesenskega deževja ter spomladi, ko se tali sneg.1

Reka Sava teče skozi 4 države, Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo, njeno celotno porečje od izvira do izliva obsega 95.713 km2, njen povprečni pretok na sotočju z Donavo pa znaša 1.564 m3/s.2 Sava ima v zgornjem toku značaj alpske reke, v svojem srednjem in spodnjem toku (Hrvaška, Srbija) pa je kot nižinska reka oblikovala obsežne poplavne gozdove in močvirja.3 Slovenski del porečja Save obsega 33 mokrišč.1

Porečje Save v Sloveniji s površino 11.735 km2 zavzema več kot polovico slovenskega ozemlja in hkrati tudi 58 % vseh porečij in povodij v Sloveniji. V porečju Save je obenem 69 % zalog slovenske podzemne vode. Voda iz porečja oskrbuje prebivalce Jesenic, Kranja, Ljubljane, Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Sevnice, Krškega, Brežic in drugih krajev.1

Struga srednje Save pod Medvodami je bila v prvi polovici 19. stoletja še razvejana s številnimi rokavi in mrtvicami.4 Kasneje so bile izvedene regulacije, recimo na območju Ljubljanskega polja.5 Na tem območju je reka, čeprav prosto tekoča, danes regulirana v dokaj ravno strugo, na njej pa je bilo zgrajenih tudi več pragov, ki blažijo prekomerno poglabljanje dna zaradi zgoraj ležečih jezov hidroelektrarn. Gradnja prvih velikih hidroelektrarn (HE) na Savi je potekala v petdesetih letih prejšnjega stoletja; leta 1952 je bila zgrajena HE Moste,6 sledila je HE Medvode leta 1953.7

Pod jezom HE Medvode Sava priteče do glavnega mesta. Velik del Ljubljanske kotline sestoji iz obsežnih prodnih nanosov, ki jih je Sava s pritoki nanesla skozi stoletja. Pri Podgradu se Sava združi z dvema večjima pritokoma, Kamniško Bistrico in Ljubljanico. Trojno sotočje je zavarovano kot naravna vrednota. Odprt svet kotline se zoži za Dolskim, še bolj pa dolvodno od naselja Sava, kjer si je reka vrezala pot skozi zasavsko sotesko. Mimo brzic v soteski reka priteče do Zidanega Mosta, kjer se združi z reko Savinjo, od tam naprej pa se Sava kmalu spremeni v niz akumulacijskih jezer verige petih spodnjesavskih elektrarn, ki se končajo s pregrado HE Brežice. Od tod dalje je Sava spet prosto tekoča. Pred državno mejo s Hrvaško se združi z reko Krko.

 

Viri:

  1. Ministrstvo za okolje in prostor. 2010. Skrbimo za porečje Save: kako bomo poskrbeli za porečje Save?: predstavitev načrta upravljanja voda 2009–2015. Ljubljana.
  2. https://www.savacommission.org/basin_about
  3. Schwarz, U. 2016. Sava White Book. The River Sava: Threats and Restoration Potential. Radolfzell/Wien: EuroNatur/Riverwatch., 144 str.
  4. http://mapire.eu
  5. Čarf, M. et. al. 2016. Habitatno modeliranje kaže ogroženost sulca na območju srednje Save. 27. Mišičev vodarski dan 2016. 
  6. https://www.sel.si/HE-moste
  7. https://www.sel.si/HE-medvode