Kljub Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru evropskega Zelenega dogovora, ki načrtuje, da bo obnova narave v središču načrta EU za oživitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa, so želje ministra za okolje, g. Vizjaka, očitno ravno nasprotne. Po spomladanskih akcijah spreminjanja Zakona o ohranjanju narave se je minister sedaj lotil še spreminjanja Zakona o varstvu okolja.
V novem predlogu zakona se ponovno pojavljajo zaostreni pogoji za pridobitev statusa delovanja nevladnih organizacij (NVO) v javnem interesu, ki jih je minister že lansko leto vpeljal najprej v protikoronske zakone in nato še v Zakon o ohranjanju narave.
Vendar – to še ni vse. V noveli Zakona o varstvu okolja posebej izstopa tudi izključevanje nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu iz postopkov presoj vplivov na okolje (PVO) ter okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj (OVD), kjer se pričakuje posege z velikim vplivom na okolje in zdravje ljudi. NVO bi po novem lahko v teh postopkih podale le pritožbo na že izdano odločbo. Gre za grobo kršenje pravice do pravnega varstva in za kršenje Aarhuške konvencije, ki zagotavlja udeležbo javnosti že na začetku odločanja, ko so še vse možnosti odprte in je sodelovanje zato učinkovito.
Novela zakona bo v javni razpravi do 11. 2. 2021.
