Bomo gradili jezove, medtem, ko jih v Evropi odstranjujejo?

Evropske reke so polne jezov. Nedavna raziskava je ugotovila, da je bil v povprečju na vsakem kilometru evropske reke zgrajen vsaj en jez.1 Slednji imajo neizmerno negativne hidrološke in okoljske posledice za naše reke!

»Na evropskih rekah je med 0,6 in 1,8 miljona jezov.«2

Ohranjenost evropskih rek je slaba, saj jih le 40 % dosega dobro ekološko stanje in s tem cilje Vodne direktive Evropske unije.3 Med leti 1970 in 2012 so se populacije vrst, ki prebivajo v evropskih mokriščih (reke, jezera, delte) zmanjšale za 81 %.4 Kot posledica jezov, so reke vse manj povezane, hkrati pa se za jezovi nabira kar četrtina vseh sedimetov, ki bi sicer po naravni poti dosegli ocean.5,6 Posledica tega je tudi vse večja erozija morske obale.

Več kot očitno je, da evropske reke umirajo! Čeprav jim v Evropi še zmeraj grozi skoraj 9.000 novih jezov,7 pa nova spoznanja vodijo v prid odstranjevanja le teh. Do danes so v Evropi odstranili 5000 jezov, največ v Franciji, na Švedskem, Finskem in v Španiji. V Sloveniji do danes nismo odstranili še nobenega jezu. Evropska unija se je v Strategiji za biotsko raznovrstnost do 2030 zavezala, da bo 25.000 kilometrov rečnega toka povrnila v naravno stanje brez jezov.8

Zakaj odstranjevati jezove?

Odstranitev jezu je enkratna investicija, ki trajno obnovi funkcijo naravnega toka reke in njenih habitatov, hkrati pa poveča odpornost življenskega prostora na podnebne spremembe
Odstranitev jezov je najboljši ukrep za izboljšanje ekološkega stanja reke, s čimer se izpolnjuje tudi cilje Vodne direktive Evropske unije. Odstranjevanje zastarelih, nevarnih ter socialno ali okoljsko škodljivih jezov privede do hitrega povratka rek v naravno in zdravo stanje.

Odstranjevanje jezov ustvarja nova delovna mesta
Odstranjevanje rečnih preprek ustvarja tudi nove ekonomske koristi. Ameriška raziskava iz leta 2012 je pokazala, da je vsak milijon dolarjev, ki ga je porabil Oddelek za ekološko obnovo v Massachusettsu, ustvaril ali ohranil 10–13 delovnih mest, kar je primerljivo s projektom gradnje cest ali mostov.9 Podobna raziskava v Oregonu iz leta 2010 je razkrila, da je vsak milijon dolarjev namenjen obnovi gozdov ali rek ustvaril ali ohranil 15–23 delovnih mest in ustvaril dodatnih 2,1–2,3 milijona dolarjev ekonomskih koristi.10

Ker se splača!
Številne raziskave so pokazale, da je odstranitev dotrajanih ali nerentabilnih jezov, v primerjavi z vzdrževanjem in obnovo le teh, tudi ekonomsko najbolj učinkovita poteza. Nedavna raziskava v ZDA kaže, da je odstranitev jezu 10–30 krat cenejša, kot vzdrževanje ali popravilo le tega.11

»V Evropi je bilo odstranjenih skoraj 5000, v Ameriki pa vsaj 1700 jezov«2,12

Primeri odstranjevanja jezov v Evropi

Francija
Že med leti 1996 in 1998 so v Franciji odstranili prve tri velike jezove; Kermansquillec (15 m), Maisons Rouges (4 m) in St Etienne du Vigan (10 m). Leta 2009 je vlada sprejela politiko odstranjevanja rečnih pregrad, ki vključuje tudi zakonski in finančni okvir. V letu 2019 so odstranili 37 metrov visok jez Vezins na reki Selune, največji odstranjen jez v Evropi. Do leta 2020 so v Franciji tako odstranili več kot 2500 jezov, odstranjevanje pa podpira in spodbuja tudi Ministrstvo za okolje, ki sofinancira do 80 % stroškov odstranitve.13

Jez Vezins v Franciji. Foto: Iwan Hoving, WFMF (https://damremoval.eu/)

Finska
Finska je do leta 2020 z rek odstranila vsaj 450 jezov. Med leti 2015 in 2019 je vlada sprejela strategijo, ki je seleče se ribe postavila med državne varstvene prioritete. Hkrati je vlada za odstranjevanje jezov in gradnjo ribjih stez porabila 9 milijonov evrov. V obdobju do leta 2023 je vlada za odstranjevanje jezov namenila 18 milijonov evrov, 6 milijonov evrov so porabili že v letu 2020. Hkrati so zaostrili vodno zakonodajo za vse obstoječe hidroelektrarne, ki bodo v prihodnjih letih podvržene nadzoru o spoštovanju naravovarstvenih in omilitvenih ukrepov. 71 % državljanov Finske podpira odstranjevanje jezov in obnovo rek.14

Škotska
Škotska agencija za varstvo narave je leta 2012 ustanovila Sklad za vodna okolja (Water Environment Fund),15 ki skrbi za obnovo rek. Letno odstranjvanju jezov namenijo med 2 in 3 milijone funtov. Cilji sklada so izboljšanje ekološke funkcije rek, vrnitev selečih se vrst rib in zagotavljanje poplavne varnosti, kar je ključno v delovanju programa za razvoj podeželja, saj pozitivni učinki obnove rek krepijo lokalno gospodarstvo (turizem, ribištvo, kmetijstvo).

Litva
V letu 2018 je litvansko Ministrstvo za okolje organiziralo posvet o odstranjevanju jezov v Evropi.16 V državi je namreč med 300 in 600 odsluženih jezov, ki jih želi vlada odstraniti na podlagi strokovnih mnenj in znanstvenih dejstev. V podporo temu so na Ministrstvu za okolje sestavili ekipo, ki je v šestih mesecih zbrala utemeljitve in preučila ekološke, sociološke in ekonomske učinke odstranjevanja jezov. Rezultati so bili spodbudni, zato so julija 2020 odstranili prvi jez na reki Neris. V letu 2021 že načrtujejo odstranitev drugega jezu v državi, tokrat na reki Salantas.

Estonija
Ministrstvo za okolje je med letoma 2010 in 2018 financiralo rešitve za povezljivost rek na 100 primerih, 22 od teh je vključevalo odstranitev jezu. Povezljivosti rek so tako namenili več kot 22 milijonov evrov.17 Največji uspeh so dosegli z odstranitvijo 4,5 metrov visokega in 151 metrov širokega jezu Sindi na reki Parnu.18 Z odstranitvijo jezu so ponovno povezali reko in njene pritoke v skupni dolžini 3300 kilometrov.

Odstranjevanje jezu Sindi v Estoniji. Foto: Ministrstvo za okolje Estonija (https://damremoval.eu/)

Kaj je skupnega vsem odstranjenim jezovom?

Povratek ribjih vrst in obnovitev ekološke funkcije reke
Ribje vrste mnogokrat naselijo na novo odprte odseke rek celo hitreje, kot to predvidevajo strokovnjaki. Ob odstranitvi jezu Vilholt na Danskem so zabeležili neverjetni povratek ribjih vrst, predvsem potočne postrvi.19 Podoben učinek so raziskovalci zabeležili ob odstranitvi jezu Edwards na reki Maine v ZDA. V letu 1999 se je na drstišča vrnilo 78.000 čep, po odstranitvi jezu v istem letu, pa so jih leta 2019 na drstišču našteli kar 5,5 milijona!20

Pozitivni gospodarski učinek
Odstranitev pregrad in povrnitev ekološke funkcije reke ima tudi številne pozitivne učinke za lokalno gospodarstvo in pripomore k razvoju podeželja. Vrnitev rib omogoči razvoj ribištva in z njim povezanega turizma, spremenjena podoba reke in krajine pa privabljata nove turiste. Odstranitev jezu Marion v Michiganu v ZDA je pozitivno vplivala tako na lokalno kot regionalno gospodarstvo in v povprečju ustvarila 55 delovnih mest na leto.21 Pozitivne ekonomske učinke odstranjevanja dotrajanih in škodljivih jezov so ugotovili tudi na številnih drugih ameriških rekah.22

Bolje varovati, kot odstranjevati!

Odstranjevanje jezov je najučinkovitejši ukrep za izboljšanje ekološkega stanja rek, vendar še zdaleč ni poceni. Ne prenašajmo bremena finančne, moralne in okoljske odgovornosti na ramena prihodnjih generacij in raje zavarujmo še ohranjene odseke naših rek.

»Relativno ohranjene reke še zmerom najdemo na Balkanu, v Baltskih državah, Skandinaviji in južni Evropi. Slednje potrebujejo takojšnjo zaščito pred novimi zajezitvami.«

iz članka »Več kot milijon pregrad razmejuje evropske reke«, objavljenem v reviji Nature.23

»Predlog desetih novih hidroelektrarn je zelo kratkoviden in je hkrati primer zastarelega in nazadnjaškega razmišljanja. Hidroenergija ni zelena, saj ima usodne okoljske posledice, hkrati pa poveča nevarnost katastrofalnih poplav in ogrozi ljudi in njihove domove. Z odstranjevanjem jezov se ukvarjam že 10 let in rezultati nedavne odstranitev velikega jezu v Estoniji se že kažejo; reka se odpira ljudem in živalim, lososi so se vrnili v prvem letu! Hkrati je na območju od reki oživel trg z nepremičninami. Čudovita in ohranjena narava je ključ za prihodnost, nobeden si ne želi živeti zraven mrtve in blatne luže!«

Külli Tammur, vodja projekta odstranitve jezu Sindi v Estoniji, o predlagani verigi hidroelektrarn na reki Savi.

Viri

    1. https://damremoval.eu/wp-content/uploads/2019/03/DRE-policy-Report-2018-digitaal-010319.pdf
    2. https://damremoval.eu
    3. European Environment Agency (2018). European waters – assessment of status and pressures 2018 – third complete draft. State of Water Report.
    4. WWF (2016). Living Planet Report 2016. Risk and resilience in a new era. WWF International, Gland, Switzerland.
    5. Vörösmarty, C. J. & Sahagian, D. (2000). Anthropogenic disturbance of the terrestrial water cycle. Bioscience 50: 753-765.
    6. Grill, G. et al. (2015). An index-based framework for assessing patterns and trends in river fragmentation and flow regulation by global dams at multiple scales. Environmental Research Letters 10.
    7. https://www.sustaineurope.com/8%2C700–new-hydropower-plants-threaten-europes-biodiversity-20200714.html
    8. https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/actions-being-taken-eu/eu-biodiversity-strategy-2030_sl
    9. https://www.mass.gov/files/documents/2016/08/wi/summary-of-der-economic-benefits-studies-all-phases.pdf
    10. https://scholarsbank.uoregon.edu/xmlui/bitstream/handle/1794/10776/WP24.pdf?sequence=1
    11. Grabowski, Z. J., Chang, H. & Granek, E. F. (2018). Fracturing dams, fractured data: Empirical trends and characteristics of existing and removed dams in the United States. River Res. Appl. 34, 526–537.
    12. https://www.americanrivers.org/threats-solutions/restoring-damaged-rivers/dam-removal-map/
    13. https://alpine-space.eu/projects/hymocares/hymocares-session-at-rf2018/3_2018.10.24__pao_fernandez_amber.pdf
    14. https://damremoval.eu/wp-content/uploads/2019/06/2_Sampsa-Vilhunen_DREEstonia2019_Finland.pdf
    15. https://www.sepa.org.uk/environment/water/water-environment-fund/
    16. https://damremoval.eu/lithuania-has-a-huge-potential-in-river-restoration/
    17. https://damremoval.eu/wp-content/uploads/2019/06/3.3_Olav-Ojala_DREEstonia2019_Estonia.pdf
    18. https://damremoval.eu/portfolio/sindi-dam-estonia/
    19. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0301479717308848
    20. https://therevelator.org/edwards-dam-removal/
    21. https://core.ac.uk/download/pdf/7013449.pdf
    22. https://headwaterseconomics.org/wp-content/uploads/Report-Dam-Removal-Case-Studies.pdf
    23. Belleti in sod. (2020). More than one million barriers fragment Europe’s rivers. Nature 588: 436–441.