Masaker rib na drsti – HSE skrbi za vodne habitate?

27. marca 2024 smo na spletnem portalu ZON – Zasavske online novice zasledili članek z naslovom: »Prva naj bi bila v Suhadolu, sledita hidroelektrarni Trbovlje in Renke«. V članku so predstavljeni načrti skupine HSE, ki vključujejo tudi gradnjo HE na srednji Savi.

Zaključek članka se glasi: “V skupini HSE poudarjajo, da njihove družbe, ki upravljajo HE na Dravi, Soči in Savi, pri gradnji in energetski izrabi vodnega potenciala rek ves čas upoštevajo okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega razvoja, skrbijo za poplavno varnost ter primeren življenjski prostor in urejene prehode za vodne organizme, otoke za ptice, mokrišča in vodne habitate. Poleg tega tudi redno vzdržujejo energetsko infrastrukturo, tako elektrarn kot brežin rek in kanalov.

V skupini Za Savo menimo, da navedeno (označeno v krepkem tisku) ne drži, zato smo na spletni portal naslovili zahtevo po objavi popravka – prikaza nasprotnih dejstev.

Besedilo popravka je dostopno TUKAJ. Daljša verzija z obrazložitvijo pa se nahaja na tej POVEZAVI.

Kot primer neustrezne skrbi za vodne organizme in habitate s strani HSE pripenjamo posnetek masovnega pogina rib na drsti, ki se je zgodil  21. marca 2024 na brzicah pri Mostecu pod hidroelektrarno Brežice. Do pogina je prišlo, ko so na HE Brežice naenkrat zmanjšali dotok vode čez pregrado. Voda na brzicah je nato izjemno hitro (v okoli 20 minutah) upadla in presenetila ribe med drstjo.

Video pogina rib (avtor: Leeway Collective) si lahko ogledate tu:

 

Negativen vpliv HE na vodne habitate in organizme ali neurejenost prehodov za vodne organizme dokazujejo tudi monitoringi Zavoda za ribištvo Slovenije, ki so bili izvedeni na spodnji Savi in Dravi, ter raziskave Nacionalnega inštituta za biologijo.

Neupoštevanje okoljevarstvenih zahtev po izgradnji HE Brežice pa je obsežno analiziral in argumentiral DOPPS – Društvo za opazovanje in preučevanje ptic v študiji, ki je dostopna TUKAJ.

Kot primer po našem mnenju neustrezne skrbi za vodne habitate na reki Soči pa navajamo primer 6 km dolgega odseka Soče pod jezom Ajba, kjer gre lahko kar 180 m3/s vode iz struge na strojnici hidroelektrarn Plave 1 in 2, določeni ekološko sprejemljivi pretok (voda, ki mora ostati v strugi) pa je le 2,5 m3/s. Ta pretok je tako ekstremno nizek, da se na tem delu Soče po naravni poti nikoli ne bi pojavil, kar kažejo javno dostopni podatki z gorvodne vodomerne postaje ARSO (vodomerna postaja Kobarid I, niz let 1941-2021).

Besedilo popravka je dostopno TUKAJ. Daljša verzija z obrazložitvijo pa se nahaja na tej POVEZAVI.