Maida Bilal iz Kruščice v BiH je dobitnica Goldmanove nagrade

Maida Bilal je ena od šestih prejemnikov letošnje Goldmanove nagrade, ki jo vsako leto podeljuje Goldmanova fundacija za dosežke na področju okoljskega aktivizma. Maida je skupaj z ostalimi lokalnimi prebivalci leta 2018 uspela ustaviti projekt gradnje dveh hidroelektrarn na reki Krušćici. Domačini so se leto in pol, 24 ur dnevno, izmenjavali na straži mostu čez Krušćico in z lastnimi telesi preprečevali gradbenim strojem dostop do vode. Več bosanskih in mednarodnih medijev je takrat poročalo o pogumnih ženskah Krušćice, ki jih je med mirnim protestom na mostu pretepla policija, vendar so se naslednji dan kljub temu ponovno vrnile, da bi zaščitile svojo reko.

»V čast mi je, da sem postala prejemnica Goldmanove nagrade. To je priznanje za naše dosežke. Ohraniti moramo naravo, našo vodo, zrak in zemljo. Teh virov ne potrebujemo le zase, ampak tudi za svoje otroke in njihovo bodočnost. Ostali bomo aktivni v Krušćici, hkrati pa bomo pomagali tudi drugim v BiH in v regiji, ki se bojujejo za svoje reke«, je ob prejemu nagrade dejala Bilalova.

Balkanske reke so zaradi svoje relativne neokrnjenosti privlačne za gradnjo novih hidroelektrarn. Kljub temu pa se vse več domačinov zaveda, da je potrebno ohranjati zdrave, prosto tekoče reke kot dragocen vodni vir za prihodnje generacije.

Ali se tega zavedamo tudi v Sloveniji?

Med najbolj aktualnimi so pri nas načrti za nove velike hidroelektrarne na Savi, naši najdaljši reki. Čeprav je znano, da energetski doprinos hidroelektrarn (HE) nikakor ni sorazmeren z veliko škodo, ki jo le-te povzročijo v okolju, in čeprav imamo na Savi že zgrajenih kar 8 velikih HE, namerava Holding slovenske elektrarne zgraditi še eno verigo 10 hidroelektrarn na zadnjem še ohranjenem, nepregrajenem odseku reke Save (t.i. »srednja Sava«) med Medvodami in Suhadolom. V prvem planu je gradnja treh HE v Zasavju (HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol).

Vse o tem, kakšno škodo ljudem in naravi bi povzročile nove velike hidroelektrarne, ter kolikšna je njihova energetska upravičenost, si preberite na naši spletni strani.

Koliko nam, Slovencem, pomeni naša najdaljša reka? Jo bomo uspeli ohraniti za prihodnje rodove?