Posvet o prihodnosti Save v Trbovljah

V četrtek, 27. oktobra, smo se zbrali v Trbovljah z namenom, da pred lokalnimi volitvami kar najbolje naslovimo problematiko umeščanja novih hidroelektrarn na reko Savo. Spomnimo, da so prve tri HE načrtovane prav v našem skritem biseru – zasavski soteski. Sava bi se tako med Litijo in Hrastnikom spremenila v muljasto mlakužo, domačinom pa bi kot taka koristila precej manj kot pa sedaj, ko je reka čista in prosto tekoča.

Kako lahko prosto tekoča reka koristi domačinom?

TRAJNOSTNI TURIZEM:

V turistično ponudbo zasavske soteske bi lahko vključili rafting, vlečne poti, trboveljski dimnik, plezanje, kajakaštvo, navezavo na kolesarski turizem in turistične kmetije, rekreativni ribolov in ne nazadnje tudi samo sprostitev v naravi. To pomeni več delovnih mest in več prihodka za domačine. Če zgrdimo hidroelektrarno, potencial za vsa ta delovna mesta izgubimo. Ena hidroelektrarna zaposluje največ 4 ljudi, saj so HE vodene daljinsko in stalne posadke ne potrebujejo. Lastnik hidroelektrarne ni občina ali lokalna skupnost, ki bi lahko imela neposreden zaslužek od prodaje viškov električne energije.

ČISTA POVRŠINSKA IN PODZEMNA VODA, BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB (SUŠ IN POPLAV):

Prosto tekoča reka ima bistveno večje samočistilne sposobnosti od akumulacijskega jezera, kar pomeni čistejšo površinsko in tudi podzemno vodo. Obrežna vegetacija ščiti vodo pred prekomernim vnosom hranil in škodljivih snovi ter poleti pred pregrevanjem, obenem pa zadržuje vlago v tleh. Prosto tekoče reke z obrečnim prostorom imajo tudi pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb, saj rečni rokavi, mrtvice, močvirja in poplavni travniki blažijo tako poplave kot suše. Če reko reguliramo in spremenimo v akumulacijsko jezero, vse to izgubimo.

Kaj nam torej več pomeni?