Spornost gradnje HE na srednji Savi je prišla do izraza že med pripravljanjem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). V procesu Celovite presoje vplivov na okolje je bilo ugotovljeno, da bi imela izgradnja HE Suhadol, Renke in Trbovlje uničujoč vpliv. Za gradnjo v območju Nature 2000 bi bilo potrebno povoziti pravni red ohranjanja narave! Gradnjo se poskuša izvesti s pravno ukano, saj za doseganje podnebnih ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, zaradi premajhnih učinkov niso potrebne. Tri srednjesavske HE z skupno močjo 100 MW bi lahko proizvedle do 350 GWh letno, kar predstavlja le 2,43 % vseh slovenskih potreb po elektriki. Pa še to samo, če bo dovolj dežja.
Agencija za energijo: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2019, stran 45.
Boljše ideje so cenejše. Sončna in vetrna energija sta v letu 2019 globalno postali najcenejši opciji. S sončnim električnim paneli na obstoječih objektih, (trgovinskih, poslovnih in industrijski), ki so obenem tudi veliki porabniki elektrike, lahko pokrijemo ~20 TWh letno oz. 1,5 – kratnik trenutne porabe. Koriščenje toplote sonca pa je že uveljavljena, a premalo izkoriščena tehnologija. Eno ključnih oblik pospešenega širjenja rabe OVE vidimo v skupnostih sistemih za proizvodnjo energije, kjer se posameznice in posamezniki povežejo ter postavijo skupne sončne oz. vetrne elektrarne. Tako denarni presežki od prodaje energije in ostale dobrobiti ostanejo v skupnosti ter so namenjeni za zadovoljevanje lokalnih potreb. Država naj podpira tovrstne lokalne prakse, ne pa vlaganja v masivne, uničujoče in od skupnosti odtujene objekte. Najcenejša je tista energija, ki je ne potrošimo (tudi za npr. proizvodnjo cementa pri velikih betonskih objektih). Ukrepi zniževanja rabe energije so pogosto najcenejši in najprijaznejši do okolja in ljudi ter izboljšujejo kvaliteto življenja (obnove stavb, čistejši zrak). Država večino zahtevanega zmanjšanja porabe energije prenaša na gospodinjstva, kar ni smotrno, saj industrija porabi kar polovico vse električne energije v Sloveniji, po bistveno nižjih cenah in z olajšavami pri davkih na CO2. Podjetje Talum na primer, porabi okoli desetine vse pri nas porabljene elektrike. Z državnimi in evropskimi sredstvi podprtim prehodom na reciklažo aluminija bi je prihranili približno toliko, kot bi je proizvedlo vseh 12 predlaganih HE od Ljubljane do Hrastnika. Spodbujanje sožitja ljudi z naravo (npr. ob prosto tekoči reki) pripomore tudi k zmanjšanju porabe energije, saj ljudje več časa preživijo v naravi in poglobijo svoj odnos do nje.
Namesto uničevanja rečnega ekosistema vidimo rešitev v podpori ekoturizmu in lokalni ekonomiji. Ker proizvodnja energije brez škodljivih vplivov na okolje ne obstaja, menimo, da je skrajni čas za tranzicijo v trajnostno ekonomijo z zmanjšano skupno porabo energije in strateško usmeritvijo razvoja države in državljanov k varčevanju z energijo na več ravneh.
Hidroelektrarne predstavljajo tudi nov vir tveganja za nesreče npr. visokovodnega vala na vodotoku ter tveganja za nastanek poplav zaradi porušitve pregrade. Ob Savi smo v 2016 (Trbovlje) in 2019 (Zagorje) doživeli dva večja skalna podora, k sreči ne v zajezeno Savo.
Kot dodatni argument za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi je pogosto omenjena ureditev državne in lokalne infrastrukture, ki bo potekala ob gradnji hidroelektrarn. Vendar je infrastrukturo mogoče izboljšati tudi brez gradnje hidroelektrarn in postavlja se vprašanje, zakaj je v ozadju pomanjkanje politične volje, da bi se to izvedlo na tak način.
Vse omenjeno odlično povzema oddaja produkcije Terra Mater, ki smo ji dodali slovenske podnapise. Kako do podnapisov? Klik na ikono zobato kolo (nastavitve/settings), ki je v spodnji orodni vrstici videa na desni strani in potem subtitles/podnapisi/CC in tam nastavite Slovenian.